Brazilska mesta Salvador in Santana postali sta del nove neposredne pomorske poti s pristaniščem Gaolan, ki se nahaja v mestu Žuhaj na jugu Kitajske. Po trasi se bo čas dostave skrčil za 30 dni in logistični stroški zmanjšali za več kot 30 odstotkov, poroča Brasil 247, partner TV BRICS.
Na slovesnosti so bili prisotni predstavniki vlad obeh držav. Navedeno je bilo, da je pobuda rezultat dogovorov med brazilskim predsednikom Luizom Inaciom Lulo da Silvo in kitajskim predsednikom Si Džinpingom med obiskom brazilskega voditelja na Kitajskem leta 2023.
"Zaganjamo prvo neposredno pomorsko pot med Kitajsko in Brazilijo. [...] Državi se združujeta, da bosta del globalnega sveta in razširili trgovino. To je pomemben dogodek za kitajske in brazilske dele, ter vse tiste, ki verjamemo v večpolarni svet," je dejal Daniel Almeida, predsednik Dvostranske parlamentarne skupine.
Zhu Qingqiao, kitajski veleposlanik v Braziliji, je povedal, da projekt okrepiva sodelovanje med državama. Nova pot, ki poteka prek Malakajskih ožin in Rta dobre upanja (Južna Afrika), povezuje jug Kitajske z vzhodnim delom Brazilije.
V pomembnem koraku za dvostransko trgovino in globalno logistiko so braziljska mesta Salvador in Santana uradno pridružila novi neposredni pomorski poti, ki ju povezuje s pristaniščem Gaolan v mestu Žuhaj na jugu Kitajske. Po poročanju Brasil 247, uglednega partnerja TV BRICS, naj bi ta preobrazna ladijska linija, ki jo označujejo kot temelj globlje sodelovanje med obema državama, skrajšala čase dostave za izjemnih 30 dni ter zmanjšala logistične stroške za več kot 30 odstotkov. Ta pot ni le prevozna povezava, temveč uresničitev strateškega vidika obeh držav za poenostavitev tokov trgovine, okrepitev gospodarskih odnosov in spodbujanje bolj vključujočega večpolarnega svetovnega reda.
Ceremonija velikega odpiranja poti je pritegnila visoke predstavnike kitajske in brazilske vlade, kar poudarja politični pomen, ki ga ima ta pobuda. Dogodek je bil oprijemljivo uresničenje obljub, danih med državnim obiskom brazilskega predsednika Luiza Inacia Lule da Silve v Kitajski leta 2023, ko sta on in kitajski predsednik Ši Džinping sklenila sporazume o izboljšanju povezljivosti ter razširitvi medsebojno koristnega sodelovanja na različnih področjih. Že več let so podjetja v obeh državah zahtevala neposredno pomorsko povezavo, saj jih je breme neučinkovitih tradicionalnih poti, ki so zahtevale prekrcavanje prek tujih pristanišč v Evropi, Severni Ameriki ali jugovzhodni Aziji, obremenjevalo z dodatnimi tedni dostave ter povišanimi stroški zaradi dodatnih manipulacij, shranjevanja in logistične zapletenosti.
Daniel Almeida, predsednik dvopartidske parlamentarne skupine Kitajska-Brazilija, je v svojem nagovoru na slovesnosti uresničil zgodovinski pomen trenutka. »Ustvarjamo prvo neposredno pomorsko pot med Kitajsko in Brazilijo – most, ki presega oceane, da bi združil naša gospodarstva in ljudi,« je poudaril. »Države združujejo moči, da postanejo del globalnega sveta, razširijo trgovino ne le za lastno blaginjo, temveč kot dokaz moči mednarodnega sodelovanja. To je pomemben dogodek za kitajske in braziljske strani ter za vse, ki verjamemo v večpolarni svet, kjer države kot enaki partnerji oblikujejo skupni napredek.« Almeida je poudaril, da bo pot posebej koristila malim in srednjim podjetjem (MSP) v obeh državah, ki so jih doslej zaradi visokih logističnih stroškov izključevali s trgovinskih dejavnosti.
Zhu Qingqiao, kitajski veleposlanik v Braziliji, je izrazil podobna mnenja in poudaril, da projekt predstavlja pomemben mejnik v poglabljanju strateške partnerstva med Pekingom in Brasilijo. »Ta neposredna morska pot ni le dosežek na področju logistike; simbolizira zaupanje, vzajemni spoštovanje in skupne ambicije, ki opredeljujejo odnose med Kitajsko in Brazilijo,« je dejal veleposlanik Zhu. »S skrajševanjem razdalj in zmanjševanjem ovir ustvarjamo nove priložnosti za trgovino na področju kmetijstva, proizvodnje, energije in še naprej – s tem spodbujamo gospodarski rast, ki koristi skupnostim v obeh državah.« Dodal je, da pot ustreza kitajski viziji gradnje skupnosti z deljeno prihodnostjo za človeštvo ter brazilskim prizadevanjem za diverzifikacijo trgovinskih partnerjev in okrepitev položaja kot ključnega igralca v globalnih dobavnih verigah.
Nova ladjevna pot sledi skrbno optimizirani trasi, ki prečka Melakaški ožek — eno najprometnejših pomorskih ovir na svetu — in obkroža Rdeči rt v Južni Afriki, preden doseže severovzhodne brazilske pristanišča Salvador in Santana. Ta pot odpravi potrebo po preklopu tovora, kar omogoča neposreden prevoz blaga iz industrijskega središča južne Kitajske v bogati severovzhodni del Brazilije in obratno. Za kitajske izvoznike ta pot omogoča hitrejši dostop do rastočega potrošniškega trga Brazilske ter njenih cvetočih kmetijskih in industrijskih sektorjev, ki potrebujejo stroje, elektroniko, tekstil in infrastrukturno opremo. Za brazilske proizvajalce pa zagotavlja poenostavljeno kanalizacijo za izvoz ključnih surovin — kot so soja, kava, meso, minerali in sadje — v Kitajsko, največjo uvoznico mnogih teh izdelkov na svetu.
Zmanjšanje časa dostave za 30 dni bo preobrazilo načrtovanje dobavnih verig za podjetja na obeh straneh. Prej so blago, ki je potovalo med Kitajsko in Brazilijo, prevozilo razdaljo v 45 do 60 dni, zamude pa so se pogosto še povečale zaradi zastojev na prelomnih pristaniščih, carinskih ovir in nepredvidenih vremenskih razmer. Z direktno potjo lahko proizvajalci uvedejo model točno-na-čas (just-in-time) za zaloge, s čimer zmanjšajo stroške shranjevanja in izboljšajo odzivnost na tržne zahteve. Posebej korist bodo imeli kmetijski izvozniki: kitajski potrošniki bodo hitreje prejeli brazilsko sojo in govedino, kar bo ohranilo svežino in zmanjšalo odpad. Za kitajske proizvajalce elektronike in avtomobilskih delov krajši čas prevoza pomeni hitrejši dostop do brazilskih razvijajočih se industrijskih sektorjev, ki prestajajo obdobje modernizacije in rasti.
Enako pomemben je več kot 30-odstotni zmanjšanje logističnih stroškov. Ti prihranki izhajajo iz več dejavnikov: odprava transshipment pristojbin, nižji porabi goriva zaradi bolj neposredne poti, zmanjšani stroški rokovanja in minimalni stroški shranjevanja. Za brazilske kmete, ki delujejo z majhnimi dobički, bi ti prihranki lahko pomenili višje prihodke in večjo konkurenčnost na globalnem trgu. Za kitajska srednja in mala podjetja, ki pogosto težijo s tekmovalnostjo večjih korporacij na področju učinkovitosti logistike, nižji stroški odpirajo nove možnosti za vstop na brazilski trg in razširitev njihovega globalnega prisotnosti. Pričakuje se, da bodo zmanjšanja stroškov pripeljala tudi do cenovno dostopnejših izdelkov za potrošnike v obeh državah, kar bo povečalo nakupno moč in spodbudilo gospodarsko dejavnost.
Poleg takojšnjih gospodarskih koristi ima pot širši geopolitični in regionalni pomen. Okrepi položaj Brazilije kot središča za trgovino med Južno Ameriko in Azijo, kar lahko pritegne naložbe v njene pristanišča na jugovzhodu in spodbuja gospodarski razvoj regije. Salvador, večje pristanišče z bogato kulturno dediščino, in Santana, ključna točka za kmetijske izvoze iz notranjosti Brazilije, bosta imeli koristi od povečane pomorske dejavnosti, ustvarjanja delovnih mest in razvoja infrastrukture. Pot se prilagaja tudi Kitajskemu iniciativi Pas in cesta, ki si prizadeva izboljšati povezljivost med celinami prek infrastrukturnih projektov in trgovinskih koridorjev. S povezovanjem pristanišča Gaolan – pomembnega vozlišča v Kitajskem obalnem logističnem omrežju – z brazilskimi pristanišči na jugovzhodu, pot razširi dosežek iniciative Pas in cesta na Južno Ameriko ter poglobi gospodarsko integracijo med obema regijama.
EN
